ROKU V SLOVO

Mi živimo,
Mi umremo.
Ker ne moremo rešiti vseh
vendar moramo pograbiti vsako priložnost,
da pokažemo;
kako srčni so fantje, ki nikoli ne pogledajo stran
nikoli ne pogledajo dol in nikoli ne odnehajo.

Kdo nam želi zadati tako močno bolečino , če nas ljubi. Kdo nas želi tako močno prizadeti če nas ima rad. To se sprašujemo danes in si zastavljamo vprašanja ZAKAJ Se je moralo to zgoditi. Zakaj nismo –Zakaj nisem … Ne nič ne pomaga, radi bi izlili iz sebe zmedenost, negotovost,strah … ja bolečino in ljubezen.

Rok pridružil si se nam v svojih otroških letih, ko ti je bilo gasilstvo igra, veselje, smeh, druženje s prijatelji. Kasneje kot mladinec si se že seznanil z delom, ki je bilo vse bolj zanimivo, raznoliko vpletene so bile veščine, katere si s pridom uporabljal v vsakdanjem življenju. Vendar že kot najstnik si spoznal, da je gasilstvo bit tvojega življenja. Opravil si izobraževanja v društvu, ki so te vodila v operativno enoto.

Ja bil si operativni član enote PGD Moste in velikokrat ti ni bilo lahko v svoji mladosti, razposajenosti sprejemati odločitve, katere ne znamo sprejemati niti starejši in izkušenejši, vendar ti si jih znal. Ogromno časa si posvetil fizični pripravljenosti za kar je bila logična posledica, da si se udejstvoval najtežje gasilske discipline na svetu Fire fighter combat calenge. Kjer si dosegal kljub svoji mladosti vrhunske rezultate. Vedel si da je samo fizično dobro pripravljen operativec lahko kos nalogam, s katerimi se srečujemo na intervencijah.

Sobota 19. November ob 3.20 si dobil poziv »huda prometna nesreča«, Nič kolikokrat si se odzval na podobna sporočila, odhitel na intervencijo; ponoči, podnevi,v mrazu, dežju pomagat pomoči potrebnim; žrtvoval si svoj čas, žrtvoval si svojo mladost; delil z nami prijetne in neprijetne izkušnje. Vendar tokrat te ni bilo v dom – bil si že tam.

Prekmalu, mnogo prekmalu te je usoda iztrgala iz naših vrst. Kljub tvoji mladosti: se dela, časa, energije, … ki si ga žrtvoval v društvu, ne da opisati z besedo; pa vendar »neprecenljivo« – HVALA TI ROK. V imenu vseh, ki si jim pomagal v stiski, v imenu vseh, katerih zahvala je ostala neizrečena, v imenu vseh nas, ki smo ponosni, da smo te poznali, ki smo ponosni, da si bil eden izmed nas.

Bolečina je nekaj kar nas ohranja pri življenju – tudi ljubezen je bolečina, če to priznamo ali ne. Velikokrat nas boli ker nismo dovolj ljubljeni – velikokrat nas boli, ker tako močno ljubimo. Tudi danes se spopadamo z veliko bolečino in iskreno ljubeznijo – do tebe ROK.

Življenje je dobro in slabo, črno in belo, vmes pa cela paleta odtenkov. Nobena stvar ni samo dobra ali slaba. Zato nam prinesejo tudi najtežje preizkušnje s sabo neko spoznanje, ki nam bo pomagalo živeti. Živeti z dragocenimi spomini nate ROK.

Ali si pripravljen tvegati svoje življenje, da nekdo drug preživi.

Ali lahko nesebično pomagaš drugemu.

Ali si pripravljen vzeti manj kot daš.

Ali lahko zaključiš dan brez slave in pomembnosti.

Ali lahko narediš vse to, kljub temu, da te ljudje ne poznajo.

TAKO ŽIVIJO LEGENDE.

23. 11. 2016

PGD MOSTE

Takole smo še zadnjič nudili dom našemu Roku.

 

Zahvala udeleženim društvom na pogrebu